SLAVOMIRJEV VRAG

Zadnje dni me res jaha sam vrag. Pogled je moten, razgled se je skrčil na vsakodnevni preboj do nočnega sna. Kot da bi mimo vseh ljudi brzel mimo vsega, v želji, da bi dosegel cilj, ki je tako kruto jasen pred mano, a ne vem, ali je ostala le še njega slika ali res vidim v daljavi svoj mir.

Ogenj, ki ga razplamtevam pod seboj, ko služim vragu v sebi, hkrati dušim v lastnem prahu in dimu.

In letos ne grem jadrat. Vsako leto sem komaj čakal, da z Majo skočiva na vlag za Zagreb, se zagrebeva za dobre sedeže na vlaku za Split in tam nekje zaštopava Markota in Jano.

iztekajoča sezona se bo preprosto zlila v naslednjo. Morda pa je vseeno bolje, da gospodu Kuntnerju prepustimo skrb za kulturo v tej kurčevo majhni pritlehni provinci.